Kokos
Zgodovina
Izvor kokosovih palm je še vedno nejasen in predmet mnogih diskusij. Najbolj uveljavljena je teorija, da izhaja iz indo-pacifiškega območja, od koder so jih nato pomorci razširili po celem svetu.
Na območju Avstralije in Indije so našli fosilne ostanke kokosa, stare med 37 in 55 milijonov let.
Uporaba
Najbolj znane kokosove dobrote so zagotovo biskvitne kocke, oblite s čokolado in posute s kokosom ter domač raffaello.
Koksovo moko lahko uporabimo za peko brezglutenskih palačink, za zgoščevanje peciv, lahko jo vmešamo v jogurt ali sladoled, jo posipamo po sladicah itd.
V azijski kulinariki se uporablja skupaj s kokosovim oljem in mlekom v karijih, zlasti če je ena od sestavin tudi ananas.
Za intenzivnejši okus lahko kokosovo moko pred uporabo prepražimo.
Pridelovanje
Danes kokosove palme rastejo skoraj v celotnem območju tropskega pasu.
Največje proizvajalke so Indonezija, Filipini in Indija.
Da lahko palme rastejo in obrodijo prave sadeže, potrebujejo povprečno letno temperaturo med 12 in 13°C, ki v zimskih mesecih ne sme pasti pod 4°C. Padavin mora biti vsaj 1000 mm na leto, potrebujejo pa tudi neposredno sončno svetlobo, zato senčna lega ni primerna za sajenje.
Od svetenja do končne kalitve kokosovega oreha lahko traja tudi do dve leti in pol.
Zanimivost
Ime izvira iz 16. stoletja, iz španske oziroma portugalske besede za lobanjo (»coco«) – torej oreh, ki je videti kot lobanja.
Kokosov oreh ne spada med oreške, temveč med koščičasto sadje.
Vodo iz kokosovega oreha so v 2. svetovni vojni uporabljali namesto plazme pri transfuziji.