Čičerika
Zgodovina
Izvira s severnega območja Rodovitnega polmeseca, prve najdbe, ki pričajo o uporabi čičerike za prehrano, pa izhajajo iz neolitika.
V starem Rimu in Grčiji so jo uporabljali v ljudski medicini, v 18. stoletju pa so iz praženih zrn začeli variti nadomestek za kavo, ki ga ponekod pijejo še danes.
Uporaba
Čičerika je široko uporabna za pripravo različnih jedi. Odlično se ujema z različnimi vrstami zelenjave, uporabimo jo lahko v enolončnicah, kot prilogo, v hladnih ali toplih solatah, ali pa jo uporabimo za izdelavo namazov (zagotovo vsi poznamo humus, namaz iz čičerike, česna in sezamove paste).
Čičerikina moka je lahko nadomestek žitnim mokam, lahko jo uporabimo pri peki ali pa za zgoščevanje jedi.
Podobno kot leča ima spasirana čičerika kremno teksturo, zato lahko iz nje naredimo polpete ali pa falafel (čičerikine kroglice).
Je nepogrešljiva sestavina jedi iz severnoafriške in indijske kulinarike. Lahko jo kuhamo, cvremo ali pečemo.
Pridelovanje
Največ čičerike pridelajo v Indiji, Avstraliji, Pakistanu in Turčiji.
Rastlina zraste do višine 50 centimetrov in ima majhne liste v obliki peresa. Cvetovi so beli z modrimi, vijoličnimi ali rožnatimi žilicami. V vsakem stroku sta dva ali tri zrna čičerike.
Zanimivost
Čičeriko so v antičnih časih zaradi domnevnega pozitivnega vpliva na plodnost povezovali z boginjo Venero.
V nekaterih jezikih uporabljajo izraz »garbanzo fižol«, ki se je razvil iz starih baskovskih besed »garau« (seme) in »antzu« (suho).
