Brazilski oreščki
Zgodovina
Izvirajo iz pragozdov ob Amazonki in Orinoku.
Ljudje jih uživajo že skoraj 11.000 let, prva poznana omemba v zahodnih virih pa je iz leta 1566.
Uporaba
Kulinarika: Nasekljane dodajamo solatam ali drugim jedem za hrustljavost. Z njih si lahko pripravimo vegansko mleko ali moko, ki jo dodajamo ostalim vrstam mok za večjo hranilno vrednost in oreškast okus. Odlični so začinjeni s svežimi zelišči, morsko soljo in popečeni v pečici. Radi jih uporabljamo v presnih sladicah, pa tudi v pečenih, kot so piškoti.
Pridelovanje
Zrastejo na več deset metrih visokem drevesu bertolecija, ki je dobilo ime po francoskem kemiku Claudeu Louisu Bertholletu. So pravzaprav semena velikih okroglih in ovalnih plodov velikosti moške roke, ki imajo zelo trdo skorjo. Ko dozorijo, padejo na tla, pobirajo in sortirajo pa jih t. i. castañerosi.
Večino plodov naberejo v naravi in ne pridelajo na plantažah. Sezona pobiranja pa je med decembrom in marcem.
Največja izvoznica brazilskih oreščkov je Bolivija.
Zanimivost
Botanično so si v bližjem sorodstvu z borovnicami in kakijem, kot pa npr. orehi ali ameriškimi oreščki.
Plodovi, ki so lahko težki do 2,5 kg padajo iz visokih dreves proti tlom s hitrostjo do 100km/h.
Čeprav so bili prvi Evropejci, ki so odkrili brazilske oreščke Portugalci in Španci, so jih na evropska tla prvi prinesli nizozemski trgovci v zgodnjem 17. stoletju.
